ZGODBA

Svet skrivnosti, mistike in energij me privlači že od nekdaj. Nenehno raziskujem, se učim, preizkušam, majem svoje vzorce in prepričanja, odstiram koprenaste zavese,  vse dokler skoznje ne zagledam svetlobe ter  za zunanjim videzom, ki ga kaže svet,  iščem globlja spoznanja, višjo resnico ter  stopnje višjega razumevanja, ki jih pretvarjam v duhovno zlato. Pritegnejo me svoboda, resnica in ljubezen. Odbijajo me kakršnekoli nepoštene manipulacije.

Odrastla sem na kmetiji, tako da je nekako vse kar je domače in  naravno že od nekdaj del mojega življenja.

Kar nekaj časa sem recepte zgolj brala, literaturo študirala in požirala knjige. Večino življenja. Vse mogoče. Najprej so bile seveda šolske, potem tudi tiste s faksa, pravniške. Že od nekdaj me je zanimalo skoraj vse. Kmalu po tem so sledile  knjige zdrave prehrane, zdravilnih zelišč in pa seveda naravna kozmetika. Najprej so bile doma narejene obrazne maske, zeliščni čaji, tinkture, domači toniki, vse mogoče domače žavbice, ki so mi pomagale, da sem po naravni poti spravila v red svojo ščitnico, počasi pričela postajati medicinski fenomen, izboljšala svoje počutje, ustavila izpadanje las, odpravila tisti mozoljček, zmanjšala tisto presneto rdečico na mojem izredno občutljivem obrazu, spravila v red svojo kožo, ki ni bila OK že od mojega 22. leta, ko sem po navodilu dermatologinje pričela uporabljati vse žive kremice, tonike in losjone, od nenaravnih pa vse do certificiranih in naravnih in prav vse so me živo prepričevale, da brez vsega tega pa menda ja ne morem živeti in da prav nič od tega v moji kopalnici zagotovo ne sme manjkati, kljub temu, da pred tem nisem uporabljala skoraj nič in je moja koža kljub temu bila vedno krasna.  

Moji domači so mi nadeli vzdevek babica št. 2, kakopak tudi ne, saj ima ravno moja babica vse polno zeliščarskih knjig, ob obisku pa me še vsakokrat preseneti z prav odličnimi domačimi recepti in okusnimi zdravimi kosili, da se tudi jaz samo še čudim od kod ji toliko idej. 

Da, takrat nekje sem se začela zanimati za naravno kozmetiko, zdrav in aktiven življenjski slog, zdravo prehrano, vse ostale alternativne in drugačne zadeve ter se začela vračati tja, kjer sem tudi začela in odrasla– v naravi. Pričela sem nabirati zelišča ter si doma posadila ognjič in sivko.

Potem sem po dolgem času končno zbrala dovolj poguma, da sem izdelala še svoje prvo milo.  Kar nekaj mas je preteklo in bilo odvrženih vstran, preden sem našla tisto pravo. Nato sem izdelala še svojo naravno dezodorantno kremo in ja,  tudi tukaj so me čakala tri leta ponesrečenih preizkusov in na stotine zavrženega materiala, da sem končno odkrila kateri recept in sestavine so najboljše. 

Ko so si prijateljice kupile novo cunjo, sem si jaz z svojim zadnjem denarjem kupila…olja in čebelji vosek, iz katerih sem izdelala svojo prvo naravno kozmetiko. Do balzama za ustnice in ognjičevega mazila tako ni bilo več daleč. Potem sem ugotovila, da iz različnih materialov rada izdelujem domače izdelke,  takšne naravne, praktične in estetske, s katerimi rada okrasim svoje prostore. Kljub temu, da sem vedno verjela, da sem za te stvari popolni antitalent. In ugotovila sem tudi, da s svojimi izdelki ali pa s čim drugim prav rada obdarujem tudi druge. 

In rada tudi uživam. V vsem, če se le da. Pogosto si zvečer ob skodelici kakšnega domačega zeliščnega ali pravega čaja ( ali pa sladkega kakava, zakaj pa ne, tudi to je del zdravja, tistega po zdravi kmečki pameti :) prižgem svečko, odišavim prostor z dišečo palčko ali v izparilnik nakapljam par kapljic eteričnega olja. Da, rada sem obdana z lepimi, dišečimi in toplimi stvarmi.

IN ZAKAJ FENIKS?:)

Feniks  je ptica ponovnega rojstva, je utelešenje boga sonca, ki se vsakih 500 let sežge, iz njenega pepela pa vstane nova, pomlajena ptica.

Moje ime Renata izvira iz besede renesansa in pomeni novo rojstvo. V svojem več kot 30-letnem žepu imam diplomo pravne fakultete, pisano paleto del od najnižje proizvodnje v tovarni pa vse do dela na sodišču, v odvetniški pisarni, sociali, seminarje Theta Healinga, študij Duhovne univerze in šole za energetsko integracijo, integracijo v reiki 2. stopnje, tečaje masaže, programe promotorstva zdrave prehrane ter ob tem še nešteto drugih izobraževanj, skozi katera sem do danes postala to, kar sem. Spoznala sem ljudi. Skozi najtežje preizkušnje. Vidim jih. Začutim jih. Razumem jih. 

In ja, vem tudi, kako je 10-krat v enem in istem mesecu stati v največji gneči sredi mesta in poslušati trobljenje za sabo, ker ti 15 let star avto kar naenkrat več ne gre naprej, se spraševati, kje preživeti mrzlo noč ter v trgovini na polici iskati najcenejši kruh in tisto najcenejšo čokoladico, ker imaš v svoji denarnici samo še 5 EUR. Ker si lačen in moraš nekaj malega pojesti na hitro.

Skozi vsa spoznanja in uvide, več kot 30 let preizkušanj, raziskovanj, nenehnih učenj,  lekcij in globokih življenjskih spoznanj, ki so se ravno zaradi tega preobrazila v čisto ljubezen, se je nekje na poti rodila še ljubezen do zdravega in aktivnega življenjskega sloga, velika ljubezen do takšnih in drugačnih avanturističnih ali manj avanturističnih  potovanj, odkrivanja drugačnih svetov, pogledov in razmišljanj ter seveda ljubezen do sebe. 

Fascinira me drugačno, svobodno, odkrito, iskreno, odprto. Rada imam zgodbe. Velike zgodbe. In verjamem, da ima vsak svojo. Veliko. 

Verjamem, da smo prav vsi kot obiskovalci tega planeta unikaten kamenček v mozaiku vesolja, unikaten zapis tisočletja stare energije, ki jo s  svojim rojstvom vsakokrat znova in znova  z namenom izkušanja vnašamo na ta planet, verjamem, da je prav vsak dan  darilo vesolja nam  in da smo le mi sami tisti, ki s svojimi mislimi, besedami, dejanji in s svojo energijo odločamo o tem, kdaj, kje, s kom in kako bomo preživeli naše življenje, kakšen bo rezultat in barva,  ki jo bomo nosili ob koncu dneva in kakšna bo tista, ki jo bomo nosili ob koncu svojega obiska tukaj.

Verjamem, da so uresničljive prav vse želje, če le dovolj močno verjamemo v njih, da so mogoče in svoje korake usmerjamo k njim, tudi takrat, ko v njih verjamemo le mi sami. 

Za svojih prvih  30. let sem si  na svojo desno nogo vtisnila svoj prvi tatoo, ptico Feniks. :) Zato, da nikoli ne pozabim kdo sem in od kod prihajam. 

Želja po biti čim bolj drugačna in kreativna, živeti čim bolj zdravo in aktivno, predvsem pa biti to kar sem, slediti sama sebi, navdihovati in k temu vzpodbujati tudi druge, je zadnja leta vedno bolj vzpodbujala željo po samostojni poti.

Po skoraj letu dni vlaganja energije, nenehnega truda,  izboljšav in kreiranja nenehno novih idej, so se končno zrealizirali tudi moji napori proti končno zelo jasno začrtanemu cilju. 

RODIL SE JE FENIKSLIFE. :)

FENIKSA V TAKŠNI OBLIKI KOT JE DANES NE BI BILO BREZ…sestre Aleksandre: glavni suport in dejanska FeniksLife-ova fizična in tehnična pomoč, takrat, ko tudi škrati več ne vedo, v katerem rovu se dejansko nahajajo, ko noč ostane brez besed in luna brez vseh idej. Grafična designerka in odlična poznavalka tehnike in sodobnih elektronskih komunikacij.  Brez nje FeniksLife ne bi imel slik in etiket, računalnik ne bi vedel, da za delovanje potrebuje tudi vtičnico, telefon ne bi vedel, kaj je Snapchat in tiskalnik ne bi imel pojma, da obstajajo tudi gonilniki.:) Glavna potencialna kandidatka za v.d. direktorico in FeniksLife-ovo desno roko. Z dokazanim smislom za odlične ideje, novosti, estetiko, oblikovanje in ročne spretnosti. 

Brez njenih idej in pomoči tisto super naravno milo,  balzam ali darilce, ki ga na koncu držiš v rokah, narejeno s toliko vloženega truda in ljubezni, ne bi imelo tiste pike na i in zaključka, zaradi katere je drugačno od drugih.